Naravna trajna obnova las

Nastanek las

Lasje se začnejo tvoriti v usnjici v lasnem mešičku. Na dnu tega mešička je las priraščen in odebeljen v lasno čebulico. Sestavljena je iz celic, ki z delitvijo tvorijo las. V spodnjem delu se k čebulici stiska lasna brbončica, v kateri so krvne žilice. Ta nadzira stanje in rast lasu in če odmre brbončica, odmre tudi las. V lasnem mešičku je ogromno žilic, skozi katere se las prehranjuje. Lasnega mešička se dotikajo tudi žleze lojnice, znojnice in mišica naježevalka. V njem je tudi ogromno živčnih vlaken, ki spremljajo las od čebulice do epidermisa.

Lasno steblo

Del lasu nad površino kože, ki ga vidimo se imenuje lasno steblo. To steblo ima tri plasti in sicer notranjo ali SREDICO, srednjo plast ali SKORJO in vrhnjo plast ali KUTIKULO.

Sredica je sestavljena iz še neporoženelih celic.

Od skorje, ki predstavlja kar 90 odstotkov teže lasu in je že poroženela je odvisna tudi njegova trdnost. V njen se nahajajo tudi pigmenti (fevmelanin, evmelanin).

Vrhnja plast  je sestavljena iz 6 do 8 slojev celic, ki spominjajo na luske. Le te se pod vplivom bazičnih raztopin ( navaden šampon) razprejo, zato je dokazano, da je pri nepravilni negi las prva izpostavljena poškodbam ravno kutikula.

Lasno steblo, je poroženeli del lasu. Na stanje (kvaliteto) stebla vplivamo v veliko meri  sami, saj je le ta zelo odvisna od našega ravnanja z lasmi.

Fiziologija las

1. Faza ANAGEN ali faza rasti lasu (4 do 6 let)
2. Faza KATAGEN – reproduktivna dejavnost mešička preneha (20 dni)
3. Faza TELOGEN je tista, v kateri las počasi izpade (3 do 9 mesecev)

Na dan normalno izpade 50 do 100 las, jeseni se to število lahko podvoji. Debelina las: ravni evropski lasje imajo premer 70 do 100 mikronov. Odraslim zrastejo do 1m. Rekord  je 3m, zabeležen na tekmovanju leta 1900.

Kemijska sestava las

Lasje so iz:

• 32% vode
• 65-95% proteini
• Lipidi
• Pigmeniti
• Elementi v sledeh (običajno ne samostojnih ampak vezanih)

Proteini so kondenzirani polimeri aminokislin. V naravnih kemijsko neobdelanih laseh je bilo najdenih 21 različnih struktur aminokislin.